Župnijski pastoralni svet (v nadaljnjem besedilu: ŽPS) je krovna organizacija vseh laiških gibanj v župniji in skrbi za sodelovanje med duhovnikom in laiki v župniji. Delovanje ŽPS določa statut, ki je priložen v nadaljevanju.
V župniji Prebold deluje ŽPS od leta 2006. V prvem mandatu je ŽPS sestavljalo 24 članov. Po preteku 5-ih let, kakor dolgo traja en mandat članom, smo leta 2011 na novo izvolili ŽPS, katerega prav tako sestavlja 24 članov in g. župnik. Sestavljen je iz voljenih predstavnikov posameznih vasi v župniji s strani farnega občestva, predstavnikov posameznih delujočih skupin v naši župniji, katehistinj in dveh izrednih delivcev sv. obhajila.
Sestavljajo ga naslednji člani:
- iz Prebolda: Albin Lebič, Marija Arh in Silva Čvan,
- iz Dolenje vasi: Marjanca Uršič in Sabina Sirše,
- iz Kaplje vasi: Andrej Gojznikar in Andreja Holobar,
- iz Latkove vasi: Alojz Zmrzlak in Lidija Bergant,
- iz Svetega Lovrenca: Simona Stenovec in Metka Natek,
- iz Šešč: Branka Kumer in Majda Sopotnik,
- iz Matk: Janez Grenko in Cvetka Golavšek, ter
- iz Marija Reke: Alenka Otavnik in Anton Otavnik.
- Predstavnica pevcev: Ana Rudnik Pavlica.
- Predstavnica mladine: Metka Rojnik.
- Predstavnica Karitasa: Amalija Cukjati.
- Predstavnik gospodarskega sveta: Jože Jerman.
V ŽPS sta tudi dve katehistinji in sicer Katja Ilišinović in Mojca Satler, ter dva izredna delivca sv. obhajila Milan Amon in Joško Livk.
ŽPS vodi in delo v njem usklajuje tričlansko tajništvo (župnik, tajnik in zapisnikarka). Pobude, predloge za delo in želje ter potrebe celotnega občestva po enakopravno predstavljajo vsi člani ŽPS.
Člani se srečujemo na rednih sejah, kjer obravnavamo aktualna vprašanja, ki so povezana z verskim življenjem in pastoralnim delovanjem župnije, načrtujemo pastoralne dogodke v župniji in se seznanjamo z delovanjem posameznih delujočih skupin v župniji.
Ker je leto 2013 leto vere, smo na pobudo celjske škofije že v letu 2012 začeli in nadaljujemo v letu 2013 z obravnavanjem pastoralnega načrtovanja, ki bo služilo boljšemu oznanjevanju in delovanju krščanske vere.
Da bi bilo delo naših liturgičnih sodelavce uspešno in Bogu po volji, ter da bi vsak posameznik svoje poslanstvo opravljal z največjim veseljem in ljubeznijo za dobrobit vseh ljudi, se priporočamo z molitvijo za liturgične sodelavce, katera je bila objavljena v slovenskem molitveniku Kristjan moli iz leta 1982 na 41 strani in se glasi takole:
Vsemogočni Bog, s čudovito modrostjo si uredil, da se Kristusovo kraljestvo širi po vsem svetu in smo po bogoslužju lahko vsi ljudje v vseh časih deležni tvojega odrešenja. Pomagaj našim bratom in sestram, ki kot bralci, strežniki, pevci in pevke na poseben način sodelujejo pri bogoslužju. Naj svojo službo opravljajo zavzeto s svetim spoštovanjem tebi v slavo in ljudem v zveličanje. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
STATUT ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA V SLOVENSKIH ŠKOFIJAH
I. NARAVA IN NAMEN
1. člen
Župnijski pastoralni svet (ŽPS) je župnikovo posvetovalno in delovno telo, ki preučuje, načrtuje, spremlja in preverja izvajanje pastoralnega dela v župniji.
2.člen
ŽPS predstavlja in izraža edinost v različnosti karizem, služb in stanov v župniji. Spodbuja in omogoča soodgovornost in sodelovanje vseh vernikov pri pastoralnem delu v župniji na področju oznanjevanja, bogoslužja in dobrodelnosti ter pri tem povezuje delo duhovnika in laikov.
3. člen
ŽPS ima svoj sedež v župnijskih prostorih.
II. USTANOVITEV
4. člen
Ustanovitev ŽPS za vse katoliške župnije določa Slovenska škofovska konferenca s posebnim odlokom.
5. člen
Ustanovitelj ŽPS je župnik, ki ga ustanovi po škofijskih določbah. Člane potrdi ordinarij.
III. SESTAVA
6. člen
Število vseh članov ŽPS, razen v izjemnih primerih, naj ne bo manjše od 7 in ne presega 25 članov. ŽPS sestavljajo:
A. – člani po službi: župnik, kaplan(i), zastopnik katehistov in katehistinj, gospodarskega sveta ali ključarjev;
B. – voditelji ali delegati posameznih skupin: predstavnik redovnih skupnosti, Župnijske karitas, pevcev, mladinskih, študentskih, predzakonskih in zakonskih skupin, duhovnih gibanj, molitvenih in drugih skupin ter združenj;
C. – izvoljeni člani, ki sestavljajo vsaj polovico vseh članov in zastopajo soseske, naselja ali ulice; število določi župnik glede na število prebivalcev;
Č. – če ima župnija v soupravi več manjših župnij, lahko ustanovi medžupnijski pastoralni svet;
D. – župnik lahko imenuje največ 5 članov, da se s tem popolni sestava sveta, glede na spol, starost, poklice.
IV. PREDLAGANJE IN VOLITVE
7. člen
Predlaganje in izbira članov ŽPS se izvedejo v skladu s Pravilnikom za volitve članov ŽPS v slovenskih škofijah.
8. člen
Predlaganje in volitve članov ŽPS pripravi in vodi komisija za izbor članov novega ŽPS, ki jo imenuje dosedanji ŽPS, če tega ni, pa župnik.
9. člen
Pravico voliti ima vsak župljan, ki je dopolnil 16 let in je prejel zakramente uvajanja.
10. člen
Pravico biti izbran ali izvoljen ima vsak, ki izpolnjuje pogoje v 9. členu in je v polnem občestvu s katoliško Cerkvijo ter ga odlikuje trdna vera, nravno življenje in razsodnost (kan. 512 par. 1)
11. člen
Župnik zaprosi ordinarija za potrditev, nato pa pošlje dekanijskemu animatorju za ŽPS seznam in naslove članov.
12. člen
Mandatna doba članov ŽPS traja pet let. Po preteku mandatne dobe je posameznik lahko ponovno izvoljen. V primeru, da kdo ne more več sodelovati v ŽPS ali da trikrat neupravičeno izostane, mu pravica do članstva ugasne. Nadomesti ga tisti, ki je za določeno področje prejel največ glasov, ali tisti, ki ga delegira ustrezno telo oziroma ga imenuje župnik.
V. VODSTVO
13. člen
ŽPS predseduje župnik, ki sklicuje seje. To lahko opravi tudi tajnik ŽPS, če ga župnik pooblasti.
14. člen
ŽPS na svoji prvi seji izvoli tajništvo, ki ga sestavljajo: župnik, tajnik in še dva člana. Tajništvo pripravlja v soglasju z župnikom dnevni red sej, pomaga pri njihovem vodenju, dela zapisnik in skrbi za uresničevanje sprejetih sklepov. Prav tako skrbi za duhovno in študijsko oblikovanje ter primerno družabno povezovanje članov.
15. člen
Vsak član je dolžan župniku pomagati pri pospeševanju pastoralne dejavnosti in ima pravico predlagati vprašanja, ki naj jih ŽPS, komisija ali odbor obravnava na svojih sejah.
VI. NALOGE
16. člen
ŽPS obravnava vsa vprašanja, ki so povezana z verskim življenjem in pastoralnim delovanjem župnije, pripravlja delovne predloge in sklepe ter skrbi za njihovo uresničevanje. Naloge, ki so lastne ŽPS, se nanašajo na skupno življenje župnijskega občestva in na poslanstvo pri oznanjevanju, bogoslužju in dobrodelnosti.
17. člen
Glavne naloge ŽPS so:
preučuje dejanske razmere v župniji in načrte Škofijskega pastoralnega sveta (ŠPS) prilagaja svojim razmeram, jih uresničuje in preverja; načrtuje, spremlja ‘in preverja pastoralno dejavnost v župniji in v medžupnijskem prostoru; teži k skupnostni pastorali po načrtu ŠPS; spodbuja v župniji različne karizme in službe v duhu edinosti; prednostno podpira molitev in delo za rast duhovnih poklicev; dekanijskemu pastoralnemu svetu ali neposredno odboru za župnijske svete pri ŠPS posreduje pobude, predloge in pomisleke.
VII. DELOVANJE
18. člen
ŽPS naj ustanovi trajne in začasne komisije ali odbore za določene naloge ali področja dela. Trajne so: komisija za oznanjevanje, bogoslužje in dobrodelnost, začasne komisije ali odbori pa glede na potrebe župnije ali določenega časa. Trajne komisije imajo naslednja področja delovanja:
1. OZNANJEVANJE: – član ŽPS se vsako leto sam ali z drugimi člani ŽPS udeleži duhovne obnove ali duhovnih vaj; – skrbi za duhovno in strokovno rast; – odkriva in spodbuja ‘katehetske’ karizme in službe v župniji in dekaniji, zato spremlja oblikovanje posameznikov in skupin, ki so v službi oznanjevanja; – išče nove možnosti oblikovanja odraslih v župniji; – skrbi za povezavo z misijoni po svetu, doma pa utrjuje misijonsko zavest.
2. BOGOSLUŽJE: – ŽPS pomaga oblikovati javno mnenje, ki bo naklonjeno krščanskemu praznovanju Gospodovega dne po družinah in v župniji; – ŽPS odkriva in spodbuja karizme in določa službe, ki so v župniji opora za urejeno, lepo in doživeto bogoslužje; – skrbi za uvajanje posameznikov in družin v občestveno bogoslužno in zasebno – meditativno molitev.
3. DOBRODELNOST: – ŽPS spodbuja oblikovanje javnega mnenja v duhu socialnega nauka Cerkve, pri tem pa posveča posebno skrb obrobnim, ubogim in socialno šibkim; – skrbi za načrtno usposabljanje posameznikov in skupin za delo v Župnijski karitas, za delovanje same Karitas in za preverjanje njenega dela ter drugih podobnih skupin; – v duhu misijonarskega poslanstva v župniji obravnava probleme svojega okolja; – skrbi za urejen, stalen in delaven pogovor s civilnimi organi in javnimi ustanovami na svojem območju.
19. člen
ŽPS ima redno sejo vsak mesec od septembra do junija. Sejo je treba sklicati tudi, če to zahteva tretjina članov. Seje so sklepčne, če je na njih vsaj polovica članov. Sklepi so veljavni, če jih izglasujeta vsaj dve tretjini navzočih članov in jih potrdi župnik.
20. člen
Vsaj teden dni pred sejo vsak član prejme pisno vabilo z dnevnim redom, ali pa se člani dogovorijo za drug način obveščanja. Odsotnost je treba opravičiti.
21. člen
Tajnik seje tehnično pripravlja, zapisnikar pa oblikuje zapisnik, ki ga potrdi ŽPS na naslednji seji. Tajnik odgovarja za tekoči arhiv.
22. člen
Za pojasnjevanje strokovnih vprašanj, za oblikovanje članov ŽPS in za druge programe lahko povabi ŽPS na svoje seje tudi zunanje sodelavce.
23. člen
Vsaka seja se začne z molitvijo, duhovno mislijo ali božjo besedo. Na seji se obravnavajo vprašanja, ki so na dnevnem redu, komisije ali odbori pa poročajo o svojem opravljenem delu in načrtih ter jih predlagajo v potrditev.
24. člen
Tajništvo ŽPS redno obvešča župnijo o svojem delu v župnijskem listu, oznanilih ali kako drugače.
25. člen
Sredstva za delovanje ŽPS (zapisnik, arhiv, potni stroški in nagrade zunanjim sodelavcem, razni pripomočki…) zagotavlja župnija.
VIII. KONČNA DOLOČBA
26. člen
Statut stopi v veljavo, ko ga potrdi Slovenska škofovska konferenca in po objavi v Sporočilih slovenskih škofij.