Prebold leži na terasasto dvignjeni planoti, kot podnožje višjega hribovja, ki se preko Žvajge, Homiča, Golave in Homa, vzpenja do višjih vrhov: Tolstega vrha, Reške planine in do najvišje Mrzlice. Severni del občine omejuje regionalna cesta Ljubljana – Celje, ki je v oddaljenosti dveh kilometrov od občinskega centra, z dvema priključkoma povezana z avtocestno povezavo Maribor – Ljubljana. Po površini kar dve tretjini občine pripada hribovitemu svetu, kjer se je ohranila nedotaknjena narava.
Župnija sv. Pavel obsega kraj Prebold in 6 vasi: Matke, Šešče, Sv. Lovrenc, Latkova vas, Kaplja vas in Dolenja vas. Od leta 1935 pa v upravo te župnije spada tudi župnija Marija Reka. Imenovani župniji se ozemeljsko ujemata z občino Prebold, ki obsega 40.9 km². Ob zadnjem popisu prebivalcev leta 2002 je občina Prebold imela 4514 prebivalcev, od tega jih 236 živi v župniji Marija Reka. Od vseh prebivalcev se je 2928 opredelilo, da so katoličani.
Zgodovina
Prve župnije so nastale, ko se je krščanstvo že močno razširilo, to je v 11. in 12. stoletju. Imenujemo jih pražupnije in so obsegale večja območja. Župnija Sv. Pavel – Prebold je sprva spadala v Braslovško pražupnijo. Leta 1392 se že omenja kot samostojna župnija. Župnija je ozemeljsko določena in vanjo spadajo vsi prebivalci, ki na ozemlju župnije prebivajo. Župnijo vodi župnik, njemu pa pomaga kaplan ali duhovni pomočnik.
Župnija je poimenovana po zavetniku župnijske cerkve sv. Pavlu. Sama cerkev je posvečena njegovemu spreobrnjenju (25. januar). Sv. Pavel je bil sin premožnega judovskega obrtnika, toda rimskega državljana. Njegovo prvotno ime je bilo Savel. Med preganjanjem kristjanov, na poti v Damask, je dokončno spoznal svojo zmoto in prestopil v krščansko vero. 25. januarja je spomin na ta dogodek. V času cesarja Nerona so ga okoli leta 66 obglavili v Rimu, na kraju Tre Fontane (Trije vodnjaki), kjer sedaj stoji bazilika sv. Pavla. Njegov god praznujemo na dan njegove smrti, 29. junija.
Kraji, poimenovani po cerkvenem patronu, so obstajali že pred pozidavo cerkve, vendar so bili nepomembni. S postavitvijo cerkve, ki je bila takrat središče verskega in kulturnega dogajanja, je kraj pridobil na pomembnosti in so ga zaradi tega poimenovali po cerkvenem patronu.
Po podatkih J. Janischa naj bi ta kraj obstajal že leta 853. Cerkve, posvečene sv. Pavlu, so bile postavljene že v karolinški dobi in povečini porušene med ogrsko zasedbo, obnovili pa so jih v 11. stoletju. Po vsej verjetnosti je bila cerkev sv. Pavla postavljena ali obnovljena hkrati z gradom Liebenstein v 11. stoletju, ki ga omenja listina iz leta 1288 in je bila stara alodialna posest Žovneških gospodov. Kasneje je grad propadel, vendar je njegovo mesto prevzela graščina Prebold, ki stoji še danes.
Pravi razvoj in napredek tega območja je omogočila industrializacija in razmah podjetništva ob koncu 19. stoletja. V letih 1839 – 1842 je nastala tekstilna tovarna v Preboldu, ki je mnogim dala zaposlitev. V tovarni so delali tudi otroci v starosti dvanajstih let. Leta 1846 je župnijo obiskal celjski opat Anton Slomšek in si ob tej priliki ogledal tudi tovarno. Dvanajsturno delo slabotnih in bledičnih otrok ga je vzpodbudilo, da je napisal pesem »Ubog otrok v faberkah«.