Cerkev je bila zgrajena v času romanike in je posvečena sv. Lovrencu in se nahaja v sredini istoimenske vasi.
Prvi zapis, ki omenja cerkev je iz leta 1392 in navaja, da je gospod Wuelfing, stalni vikar v Sv. Pavlu pri Liebensteinu, predstavil tržaškemu škofu Juriju iz Sv. Ruperta pri Braslovčah, imenovanega za službovanje v podružnični cerkvi sv. Lovrenca. Verjetno je bil varuh cerkve graščak na Sachsenwartu, zato je imela svojega duhovnika, ki je bil podrejen šentpavelskemu vikarju. Okoli cerkve je bilo pokopališče, ki pa je bilo obzidano. Pokopališče je bilo ukinjeno z reformami Jožefa II. (1780 – 1790). Zadnji je bil pokopan 1. aprila leta 1784 triletni Tomaž Lipovšek iz Sv. Lovrenca.
Ko hodiš okoli šentlovrenske cerkve, se spomni, da tu trohnijo v posvečeni zemlji kosti Tvojih prednikov!
V času župnika Martina Zabukovška, v letih 1812 in 1813, je bila cerkev obnovljena.
Od takrat do danes ima tri baročno – klasicistične oltarje. Na glavnem oltarju sta na desni ob sv. Lovrencu sv. Sebasitjan in sv. Mihael, na levi sv. Rok in sv. Florijan, na vrhu je slika sv. Martina. Desni oltar je posvečen sv. Antonu Puščavniku, ob njem na desni stoji sv. Blaž, na levi strani sv. Urh, na vrhu pa je sv. Anton Puščavnik. Levi oltar je posvečen Žalostni Materi božji, ob njej je na desni strani sv. Helena in na levi sv. Elizabeta. Na vrhu je relief Marijinega varstva.
Cerkev je leta 1813 blagoslovil braslovški dekan Mihael Butkovič.
Baročno – klasicistična sta tudi prižnica, ki je iz l. 1847, in šestregistrske orgle, ki so bile prenesene iz šentavelske farne cerkve in so bile obnovljene l. 1884.
Zvonik je bil l. 1843 na novo pozidan, kar navaja napisna plošča nad vhodom: »Deo adiuvante haec turris funditus extructa est 1843 sub parocho Andr. Petschounig, comissario politico Joan. Lichtnegger et Joan. Werdnig praeposito diligenti benevolentia parochianorum prae primis vicinatatum St. Laurintii et Schetschitz«. (Z božjo pomočjo je bil v času župnika Andreja Pečovnika, okrajnega glavarja Ivana Lihtenegerja in Ivana Verdnika na željo marljivih, dobrodušnih faranov, predvsem iz vasi Sv. Lovrenca in Šešč, l. 1843 od temelja postavljen zvonik).
Na severni strani prezbiterija je prizidana majhna zakristija. Cerkev ima tri vhode: glavni s ceste na zahodni strani pod stolpom in dva stranska vhoda na južni in severni strani prezbiterija. Cerkev je dolga 17 m, široka 5.50 m, visoka 8 m. Ostrešje je krito z opeko. Prezbiterij in kupola »rotunde« sta obokana. Tlak v cerkvi je iz kamnitih plošč. Cerkev je bila prepleskana in ornamentalno poslikana leta 1929. Obstaja tudi kor za pevce in orgle s 6 registri. Notranjost cerkve – poslikava je bila obnovljena leta 2006.
Okrog cerkve je z zidom ograjen prostor, ki je nekoč služil za pokopališče. Od vaške ceste na zahodni strani je velik zidan portal z železnimi mrežnatimi vrati iz leta 1872. Tik ob vhodu, na desni strani, je majhna kapelica Žalostne Matere božje z mrtvim Zveličarjem v naročju, postavljena leta 1862.
Cerkev ima 3 zvone. Največji, jeklen, tehta 1200 kg – ima glas »fis«, srednji, tudi jeklen, tehta 610 kg – ima glas »gis« in najmanjši, bronast, ostal iz svetovne vojne, iz leta 1737, tehta 500 kg in ima glas »h«. Dva jeklena zvonova je vlila Kranjska industrijska družba na Jesenicah, leta 1922.
Sv. maše v podružnični cerkvi sv. Lovrenca
Nedeljske (ob deseti uri):
- nedelja po prazniku sv. Rešnjega Telesa,
- nedelja po sv. Lovrencu (10. avgust),
- nedelja po sv. Martinu (11. november).
Ob delavnikih:
- na dan sv. Antona – 17. januar,
- na dan sv. Marka – 25. april,
- na dan sv. Florjana – 4. maj,
- vremenska maša – sreda pred vnebohodom in
- na dana sv. Janeza – 27. december.
Blagoslov velikonočnih jedil je na velikonočno soboto popoldne.
