Zgodovina cerkve sv. Pavel

Najstarejša znana cerkev

je bila gotska in naj bi bila postavljena v 14. stoletju. Najstarejša listina, ki omenja cerkev sv. Pavla v braslovški prafari, je bila zapisana v latinščini 9. januarja 1302 v čedadski cerkvi sv. Janeza Krstnika, takratnem sedežu oglejske patriarhije. Kljub večkratnim popravilom, predvsem v prvi polovici 18. stoletja, je bila cerkev leta 1752 v razsulu. Imela je pet oltarjev: glavni oltar sv. Pavla, dve kapeli z dvema oltarjema in v zakristiji kripto. Jutranjico, večernico, vojno, turško nevarnost, kugo in druge nadloge so oznanjali ter vabili k molitvi in slovesu od rajnih trije zvonovi.

Riedlova cerkev (1770 – 1895)

Na kraju prejšnje cerkve je bila v času župnika Jožefa Gregorja Riedla (1762-1775) leta 1770 pozidana nova. Njen izgled in velikost sta nam ohranjena v skicah tlorisa in zahodnega pročelja iz leta 1894 takratnega celjskega okrajnega gradbenega inženirja Viljema Butta. Dolžina cerkve z zvonikom je bila 28.30 m, širina ladje 8 m, v predelu obeh kapel 18.05 m. Cerkvena ladja je bila dolga 20 m, široka 6,6 m, v prezbiteriju 6 m, v predelu stranskih oltarjev 12,2 m in s površino 120m².

Sedanja župnijska cerkev

Stoji na stavbni parceli štev. 56, k.o. Sv Pavel, s površino 19a in 52 m². Tudi prejšnji cerkvi sta bili na istem mestu. Šentpavelska župnija je imela l. 1890 okoli 2500 vernikov. S 120 m² notranje površine je bila premajhna. Po uradni ocenitvi bi morala imeti vsaj 400 m² površine.

V letu 1891 se je na pobudo takratnega župnika Mihaela Plešnika, cerkvenih ključarjev, trgovca Norberta Zaniera in Matevža Škorjanca, posestnika iz Dolenje vasi, sestal stavbni odbor za zidavo nove cerkve. Večina faranov se je izrekla za gradnjo nove cerkve z lastnimi prispevki. Gradnji je nasprotoval preboldski graščak, baron Rudolf Adam von Hackelberg.

  • Na novega leta dan 1892 so pričeli zbirati prispevke.
  • Aprila 1893 so pričeli dovažati kamenje in nabavljati material za gradnjo cerkve, še preden je bil izrisan načrt nove cerkve in bilo izdano gradbeno dovoljenje.
  • V februarju 1894 je bil brez uradnega dovoljenja podrt severni pokopališki zid, nato pa je okrajno glavarstvo v Celju prepovedalo vsa nadaljnja dela. Sredi istega meseca je opravil ogled okolice in cerkve umetnostni zgodovinar, prof. dr. Arnold von Luschin iz urada za spomeniško varstvo v Gradcu. Po tem ogledu je bil dan zahtevek, da se ohrani gotsko – baročni zvonik. Novo cerkev je v avgustu pričel načrtovati v neoromanskem slogu arhitekt Hanz Pascher iz Gradca.
  • 4. julija 1895 je bilo izdano dovoljenje za gradnjo. Ferdinand Gologranc, zidarski mojster iz Vojnika, je ocenil zidarska dela na 7200 gl in delo tudi nadzoroval. Gradnjo sta prevzela brata Martin in Florjan Vrečko iz Vojnika. Z brezplačnim izkopom temeljev so 5. avgusta pričeli farani. Okoli stare cerkve, v njej je bila služba božja do njenega rušenja, so pričeli zidati vzhodni, severni in južni zid. Zakristijo so porušili 9. septembra.
  • V letu 1896, 27 januarja, so prestavili zvonove in jih hranili v uto. 22. februarja so na seji Županstva Sv. Pavel pri Preboldu pod točko 3 sprejeli sklep, da bo občina še naprej prispevala za gradnjo in vzdrževanje nove cerkve osem devetink stroškov.
  • Zvonik in staro cerkev so brez plačila pričeli podirati 23. marca farani pod nadzorstvom zidarja Jurija Ocvirka, Krajnerja iz Latkove vasi. Za cerkvena opravila so med kaplanijo in župniščem postavili leseno kapelo.
  • S krovskimi in kleparskimi deli je pričel 23. avgusta Ivan Sadnik iz Žalca. Septembra sta bila postavljena nosilna kamnita stebra za kor. Stebra je izdelala iz nabrežinskega marmorja delavnica Alojzija Vodnika iz Ljubljane. Zvonovi z navčkom so bili že 20. novembra v novem, nepokritem zvoniku. Zaradi prihajajoče zime so okna zadelali z opeko in napravili zasilna lesena vrata. Čez dva dni je bil v cerkvi postavljen začasni oltar in opravljena prva sv. maša.
  • 1897, 14. februarja, je tvrdka Schwab z Dunaja pričela pokrivati zvonik s škriljem. Kip sv. Pavla, visok 2,30 m, so na 50- centimetrski podstavek postavili nad vhodna vrata 26. maja. Izdelal ga je mozirski kipar Ivan Cesar.
  • 1898, od 24. aprila do 27. julija, so cerkev poslikavali oče Jakob in Sin Anton Brollo ter Oswald Bierti iz Gemone v Furlaniji. Freski, prizor spreobrnjenja sv. Pavla pred Damaskom na moški ter njegovo obglavljenje na ženski strani, je v tem času naslikal Anton Brollo.
  • Do posvetitve sta bila postavljena dva oltarja. Glavnega (sv. Pavla) je načrtoval arhitekt Hanz Pascher. Oltarno in obhajilno mizo je izdelal kamnosek Alojz Vodnik iz Ljubljane.
  • Marijin oltar na evangelijski, južni strani je izdelal Ivan Cesar, prav tako tudi renesančno prižnico. V oltarnem nastavku je kip lurške Matere božje, pred njo kleči sv. Bernardka. Na levi je apostol Janez, na desni sv. Jože.
  • Pod prižnico desno je bil med leti 1942 in 1990 kip Marije brez madeža spočete, ki je sedaj pred cerkvijo.
  • Križev pot je izdelala tvrdka Ferdinanda Stuflesserja iz Južne Tirolske.
  • Manjša mizarska dela sta opravila Martin Golič iz Sv. Lovrenca in Jakob Juhart iz Latkove vasi.
  • Na praznik posvečenja vseh cerkva, 16. oktobra, v deževnem dnevu, je novi božji hram posvetil lavantinski knezoškof, dr. Mihael Napotnik, ob asistenci gornjegrajskega rojaka, celjskega opata Franca Ogradija. Obred je trajal od 7. do 15. ure. Dan pred tem je škof ob sprejemu blagoslovil novo Blatnikovo (Ribičevo) kapelo v Latkovi vasi. Za ta praznik je neznani ljudski pesnik zapisal naslednje besedilo:

    Leta 1899 so v severni kapeli postavili oltar sv. Ane. Ob sv. Ani je njena hči, devica Marija, na desni sv. Elizabeta in na levi sv. Katarina. Na vrhu je slika Brezmadežnega srca Marijinega, ki ga je 14. julija posvetil škof, dr. Mihael Napotnik. Na Anino nedeljo, 26. julija, ki je v župniji večji praznik kot dan sv. Pavla, 25. januarja, je slovesna sv. maša s procesijo.

Povzetek

Glavna opora pri postavitvi cerkve je bil župniku Mihaelu Plešniku šentpavelski trgovec, posestnik, poštar, hotelir in častni občan Županstva Sv. Pavla pri Preboldu, Norbert Zanier (3. 6. 1847 – 24. 11. 1918). Od 1888 do 1911 je bil cerkveni ključar in je zastopal župnijo v občinskem odboru. Bil je glavni pobudnik postavitve Marijinega znamenja in sedanje cerkve. Takratni lastnik graščine Pragwald/Prebold, baron Hackelberg, je njegovo prizadevanje za napredek kraja močno zaviral, predvsem je nasprotoval postavitvi nove cerkve.

Župnijska cerkev sv. Pavla je neoromanska, dolga 41 m, široka 15 m, pri kapelah 20 m. Prezbiterij je širok 12 m in globok 7,10 m ter visok 13 m. Ladja je dolga 26 m, široka 13 m in visoka 15 m. Stranski kapeli sta široki 7,10 m, globoki 5 m in visoki 13 m. Ima štiri oltarje: glavni (sv. Pavla), dva stranska (na južni strani lurške Matere božje, na severni sv. Ane), četrti oltar (sv. Križa z božjim grobom), ki je iz prejšnje cerkve, pa je v severnovzhodni kapeli sv. Frančiška.

Zvonik je posnetek zvonika v Heiligenblutu pod Grossgloknerjem v Avstriji: do strehe je visok 31 m, do križa 48,5 m in do konice 51,5 m.