Župnija Marija Reka je bila ustanovljena leta 1785, ko je imel oblast cesar Jožef II. in je zato Jožefinska župnija. Ob ustanovitvi ji je bilo dodeljenih 67 hišnih številk. Iz Male Reke 29 in iz Velike Reke 38 številk, pred tem je bila podružnična cerkev župnije Sv. Pavla v Preboldu.
3. novembra 1893 so se odprla vrata ljudske šole in prvi učitelj je bil g. Matevž Kavčič. Ob koncu šolskega leta 1971/72 je bila podružnična šola Marija Reka ukinjena, danes pa je v njenih prostorih Planinski dom Marija Reka.
Danes je ta župnija ponovno v upravi župnije Sv. Pavel – Prebold in jo upravlja vsakokratni duhovnik. Ob zadnjem popisu prebivalcev leta 2002 je na 19.6 km² prebivalo 236 prebivalcev. Kraj je zelo redko naseljen, saj je pretežno hribovit.
Zgodovina cerkve
Ustno izročilo in kronika pravita, da so imeli nekoč na tem ozemlju svoje podložnike sloviti Celjski knezi oz. grofje. Nekega dne so na tem velikem še neprehodnem ozemlju organizirali lov na divjad. Na tem lovu gre eden izmed grofovskih lovcev stran od lovske družine in tako zaide, da ne najde več izhoda. V stiski kliče k Bogu, moli in prosi Marijo, da bi mu pokazala pot iz gozda. In glejte! Njegovo zaupanje ni bilo zaman. Marija, pomočnica kristjanov mu je pomagala. Po nočnem tavanju v gozdu je proti jutru zagledal na velikem drevesu podobico Blažene device Marije in spoznal, da ga je Devica Marija uslišala in rešila ter mu pokazala izhod iz temnega gozda. V svojem srcu se je zaobljubil, da bo v zahvalo in čast Mariji na tem mestu postavil cerkvico. Zgrajena je bila kapelica, ki je bila velika kot sedanji prezbiterij. Kronist pravi, da te kapelice ni dal zgraditi kakšen grof, ampak verjetno lovec iz grofovskega spremstva, saj drugače ne bi bila tako preprosta.
To bi se naj zgodilo konec 14. ali v začetku 15. stoletja.
Gotovo je, da je bila ta kapelica že leta 1693 razširjena in pred letom 1729 so ji prizidali zvonik. Spomladi leta 1790 je cerkev pogorela. Po požaru so prezbiterij povečali, povišali in obokali, prav tako tudi ladjo cerkve. Tako je do leta 1793 cerkev dobila sedanjo obliko.
Župnijska cerkev Marije Vnebovzete leži na južnem pobočju tako imenovane »Naratove planine« na 738nm višine. Cerkev je znotraj dolga 19m, široka 6m, visoka v prezbiteriju 5,45m in v ladji 6,98m. Glavni oltar je posvečen Mariji Vnebovzeti, medtem ko sta stranska oltarja posvečena Srcu Jezusovem in Srcu Marijinem.
